Davki v življenju športnikov

Neizprosna resnica: na tem planetu so nujni le smrt in davki. Tudi za vrhunske športnike. Nekdaj obrobno vprašanje davkov v času športnega amaterizma postaja danes, ko je vrhunski šport povsem v vodah profesionalizma, vedno bolj pomembno. Ali so obračunani davki in prispevki od rednih mesečnih dohodkov, premij, različnih vrst nagrad, provizij, sponzorskih sredstev? Ali status (vrhunskega) športnika prinese davčne ugodnosti? Na kaj moramo biti pozorni pri odhodu v tujino?

Oglejmo si, kako pomembno je pravilno obračunavanje davkov v življenju vrhunskega športnika in kako imajo davki nemalokrat neizprosen vpliv na njegovo življenje. Cilj je seveda »dati cesarju, kar je cesarjevega«, a niti evra več – kar pomeni legalno in dopustno optimiziranje plačila davkov. Torej plačati čim manj posebnega, nepotrebnega davka na neznanje in naivnost.

STATUS POKLICNEGA ŠPORTNIKA

Poklicni športniki si lahko ob izpolnjevanju posebnih pogojev (najmanj 15 let sta rosti, aktivni športniki, člani nacionalne športne zveze, s stalnim ali začasnim prebivališčem v Republiki Sloveniji – velja tudi za tujce) uredijo poseben status z vpisom v razvid poklicnih športnikov. Na spletni strani ministrstva za izobraževanje, znanost in šport izpolnijo poseben obrazec. Po pridobitvi odločbe, ki velja za nedoločen čas, dokler obstajajo za to izpolnjeni pogoji, lahko izkoristijo posebne ugodnosti.

Še ugodnejši status lahko pridobijo vrhunski športniki, ki kot državljani Slovenije dosežejo vrhunski športni dosežek mednarodne vrednosti. Ob izpolnjevanju kriterijev za pridobitev in trajanje tega naziva in z vpisom v poseben razvid vrhunskih športnikov lahko pridobijo pravice iz socialnih zavarovanj, možnost plačanih prispevkov in poseben davčni status. Ta med drugim olajša vodenje osnovnih poslovnih knjig, saj vrhunskim športnikom vnaprej priznava 70 % normirane stroške (oz. 80 % od 1. januarja 2015) od vseh prejetih prihodkov iz športnega udejstvovanja, kar lahko bistveno zniža končni obračun letne dohodnine. To je prinesla pred kratkim spremenjena določba 59. člena ZDoh-2, ki na takšen način ugotavlja davčno osnovo tistih davčnih zavezancev, ki izpolnjujejo še ostale pogoje (če v davčnem letu pred tem davčnim letom, njegovi/njeni prihodki iz dejavnosti, ugotovljeni po pravilih o računovodenju, ne presegajo 50.000 €, oziroma od 1. januarja 2015 do 100.000 € ob pogoju, da je bila zavarovana vsaj ena oseba za polni delovni čas, torej velja tudi za samega/samo zavarovanca/zavarovanko in sicer neprekinjeno najmanj pet mesecev v preteklem letu) in se uvrščajo med zavezance iz 3. in 4. odstavka 48. člena tega zakona.

Na podlagi četrtega odstavka 113. člena ZDoh-2 se je poklicnim športnikom, ki samostojno opravljajo športni poklic in so vpisani v razvid poklicnih športnikov, pod pogojem, da nimajo sklenjenega delovnega razmerja in da ne opravljajo druge dejavnosti, priznala posebna osebna olajšava v višini 15 % prihodkov letno, do zneska 25.000 € prihodkov iz dejavnosti v posameznem letu. Športnik, ki izpolnjuje navedene pogoje davčnemu organu predloži Obvestilo o uveljavljanju posebne osebne olajšave za samostojne poklicne športnike (predpisani obrazec) kadarkoli v davčnem letu. Na podlagi navedenega obvestila ga davčni organ v svojih evidencah označi kot zavezanca, ki uveljavlja posebno osebno olajšavo za samostojne poklicne športnike ter mu v petih dneh od predložitve obvestila izda potrdilo, ki velja za obdobje posameznega leta. Navedena davčna olajšava se ne prizna davčnim zavezancem, ki ugotavljajo davčno osnovo na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov.

V skladu s 5. točko 31. člena ZDoh-2 dohodnine ne plačuje od denarnih nagrad za osvojeno medaljo na olimpijskih igrah ter svetovnih, evropskih in drugih mednarodnih prvenstvih, ki se izplača iz proračuna v skladu s pravilnikom za izvajanje letnega programa športa na državni ravni.

A pozor! Na prvi pogled zelo koristna in zanimiva davčna ugodnost ali olajšava ni primerna za vsakega/vsako športnika/športnico. Če ima športnik/športnica pri svojem udejstvovanju zelo malo fiksnih in posebej veliko variabilnih materialnih in drugih stroškov, ki na letnem nivoju presegajo višino normiranih 80 % vseh prihodkov (npr. klubski prejemki po pogodbah, nagrade, sponzorska sredstva, itd.), potem zanj(o) takšen način vodenja poslovnih knjig in ugotavljanja davčne osnove ni primeren. Ugodneje je, da se odloči za ugotavljanje svoje letne davčne osnove po realnih prihodkih in dejansko priznanih odhodkih z naslova športnega udejstvovanja. A ta način ugotavljanja davčne osnove žal s seboj prinese tudi nekoliko višji strošek za računovodske storitve. Še posebej, če zneski letnega prometa (obdavčljivih prihodkov) presegajo prag za vstop v registracijo davčnih zavezancev za namene DDV, t.j. 50.000 €. V tem primeru bo za svoje izdane račune moral obračunavati še predpisano stopnjo DDV.

Z vidika ZDDV-1 pa je pomembno dejstvo, da fizična oseba – športnik/športnica, ki je zavezanec za dohodek iz dejavnosti, opravlja to dejavnost neodvisno v smislu Zakona o davku na dodano vrednost in v povezavi z določilom 46. člena ZDoh-2. V navedenem primeru se četrti odstavek 5. člena Zakona o davku na dodano vrednost – ZDDV-1, ki določa, da se zaposlene in druge osebe, ki jih na delodajalca vežejo pogodba o zaposlitvi ali kakršnekoli druge pravne vezi, ki glede nadzora in navodil v zvezi z delom, načinom opravljanja dela, plačilom za opravljeno delo in drugimi odgovornostmi delodajalca kažejo na odvisno razmerje med delodajalcem in delojemalcem, ne more šteti kot osebe, ki opravljajo neodvisno ekonomsko dejavnost, glede na razmerje do kluba ali društva ne more uporabiti. Za te primere se tako uporabi prvi odstavek 5. člena ZDDV-1, po katerem je davčni zavezanec vsaka oseba, ki kjerkoli neodvisno opravlja katerokoli ekonomsko dejavnost, ne glede na namen ali rezultat opravljanja te dejavnosti. Iz navedenega sledi, da se je fizična oseba – športnik/športnica, ki je zavezanec za dohodek iz dejavnosti, dolžna identificirati za namen DDV v mesecu, v katerem je verjetno, da bo vrednost obdavčljivega prometa presegla 50.000 €.

Odvisnost oziroma neodvisnost razmerja za namene izvajanja ZDDV-1 je potrebno presojati glede na vsebino opravljene storitve fizične osebe – športnika/športnice v vsakem konkretnem primeru posebej. Ob tej presoji se lahko smiselno uporabijo kriteriji iz druge točke tretjega odstavka 35. člena Zakona o dohodnini – ZDoh-2 s pomočjo katerih se določi, ali posamezna fizična oseba nastopa v odvisnem ali neodvisnem razmerju pri opravljanju dela ali storitev. ZDoh-2 kriterije za presojo odvisnosti pogodbenega razmerja določa v drugi točki tretjega odstavka 35. člena.

Za odvisno pogodbeno razmerje se šteje razmerje, ki glede nadzora in navodil v zvezi z opravljanjem dela ali storitev, načinom opravljanja dela ali storitev, plačilom za opravljeno delo ali storitev, zagotavljanjem sredstev in pogojev za opravljanje dela ali storitev in drugimi pravicami ter odgovornostmi fizične osebe in delodajalca, kaže na odvisno pogodbeno razmerje med delodajalcem in fizično osebo.

Poglejmo si konkretni primer v dveh različicah (upoštevane so spremembe ZDoh-2 po 1. januarju 2015):

EKIPNI ŠPORTI

Športnik košarkar se profesionalno ukvarja s košarko v klubu, kjer poskrbijo za organizacijo treningov (najem dvorane, plačila treningov in vseh strokovnjakov), tekmovanj (vsi potni in hotelski stroški, sodniki), opreme (dresi, trenirke in žoge). Športnik po pogodbi dobi neto mesečne dohodke v letnem znesku do 100.000 € (v preteklem letu je imel enega zaposlenega za polni delovni čas najmanj za obdobje petih mesecev oziroma je bil sam zaposlen):

Vsi prihodki na letni ravni……….100.000 €
Priznani normirani stroški………. – 80.000 €
Davčna osnova, ki bo obdavčena………. 20.000 €
Davčna obveznost po davčni stopnji 20 %………. 4.000 €

Izračunani davek je dokončen – gre za tako imenovano cedularno obdavčitev, kar pomeni, da se dohodki ne vštevajo v letno davčno osnovo. Zaradi navedenega načina obdavčitve davčni zavezanci ne morejo upoštevati davčnih, splošnih in drugih osebnih olajšav ter preteklih davčnih izgub, ki lahko zmanjšujejo davčno osnovo davčnim zavezancem, ki ugotavljajo davčno osnovo na podlagi dejanski prihodkov in dejanskih odhodkov.

INDIVIDUALNI ŠPORTI

Športnik v individualni panogi, ki sicer zasluži cca. 100.000 € vseh prihodkov na letni ravni (ima enega zaposlenega), a sam plačuje večino vseh svojih materialnih in potnih stroškov za pripravo, treninge, tekmovanja, trenerja in ekipo, v višini npr. 96.000 €, naj ne bi uveljavljal 80 % normiranih stroškov, ampak dejanske stroške, saj bi mu to bistveno zmanjšalo davčno osnovo za obdavčitev:

Vsi prihodki na letni ravni………. 100.000 €
Dejanski stroški………. – 96.000 €
Davčna osnova, ki bo obdavčena………. 4.000 €
Davčna obveznost po davčni stopnji 16 %………. 640 €

Navedena davčna osnova se lahko zmanjšuje še za predpisane davčne olajšave (splošne, še posebej osebne, davčne olajšave z naslova opravljanja dejavnosti). Davek za plačilo se izračuna na podlagi predpisanih stopenj od 16 do 50 % v skladu z dohodninsko lestvico iz 122. člena ZDoh-2. Športniki, ki imajo izredno visoke stroške treningov, drago športno opremo ali morajo morda sami financirati priprave (brez udeležbe kluba ali zveze), naj pretehtajo, ali pridejo do nižje davčne osnove na podlagi obračuna pavšalnih 80 % normiranih stroškov ali ob upoštevanju dejansko priznanih odhodkov z naslova športnega udejstvovanja. Pri tem naj ne zanemarijo stroškov računovodskih storitev in morebitnega obračuna DDV-ja.

STATUS DAVČNEGA REZIDENTA IN POT V TUJINO

Čedalje več vrhunskih športnikov se tudi v Sloveniji odloči za služenje svojega kruha v športnih klubih v tujini, bodisi v državah članicah EU ali tretjih državah. Pri tem naletimo na problem t. i. davčnega rezidentstva, ki ni enak pojmu splošnega rezidentstva.

Davčni rezident določene države je tisti posameznik, ki dosega določene obdavčljive dohodke in jih je po svojih osebnih okoliščinah in pogojih dolžan dokončno plačati v svoji državi davčnega rezidentstva. Davčno rezidentstvo se presoja po posameznih kriterijih: stalno (ali običajno) prebivališče športnika/športnice, središče njegovih/njenih življenjskih (ekonomskih in osebnih) interesov, število dni, ko je navzoč(a) v tej držav, ipd. Vsako dejstvo in osebna okoliščina namreč štejeta pri presoji in določitvi davčnega rezidentstva.

Center ekonomskih interesov:

• kraj, kjer športnik upravlja svoje finančne in poslovne interese (dolgoročna zaposlitev ali lastno podjetje s sedežem v tej državi, ustvarjene poslovne vezi),

• kraj, kjer ima večino svojih naložb in drugega premoženja (na primer nepremičnina za lastne potrebe ali oddajanje v najem) ali

• kraj, ki je izvor določenih dohodkov (na primer avtorskih honorarjev, prejemkov iz podjemnih pogodb ali iz kapitalskih dobičkov), itd.

Center osebnih interesov:

• kjer je njegova družina (partner in otroci) in drugi vzdrževani družinski člani,

• kjer ima tesnejše prijateljske vezi, hobije, članstva, osebne stvari,

• šteje celo, kje ima svojo domačo žival in pohištvo, itd.

Davčne afere. Dvomljive okoliščine in statusi. Plačilo dajatev zgolj v davčno ugodnejšem okolju, opravljanje transakcij v davčnih oazah namesto v državi davčnega rezidentstva, prenos davčnega rezidentstva v Monako ob predhodni ureditvi stalnega bivališča in nakupa ali najema stanovanja … Neporavnani davki, davčni postopki. Opekli so se Steffi Graf, Boris Becker, Lionel Messi in še mnogi drugi … vse morebitne koristi so se razblinile. Še več, v zaporu je končal oče Steffi Graf, ki je nase prevzel vso davčno breme in odgovornost svoje hčere.

PROBLEM DVOJNEGA OBDAVČEVANJA

Mnoge države so podpisale dvostranske mednarodne sporazume o izogibanju dvojnega obdavčevanja, škodljivi davčni praksi, ipd., kar sloni na modelu OECD.

Davčne oblasti dveh držav podpisnic sporazuma se vnaprej korektno dogovorita, kako in na kakšen način si bosta razdelili plačilo vnaprej določene davčne obveznosti za posamezno vrsto dohodka. Dogovorita se, koliko ima druga država pravico največ zahtevati za plačilo davka na izplačane prejemke v prvi državi kot t. i. akontacijo (strokovno davka po odbitku, angl. Withholding Tax), ki se bo v državi davčnega rezidentstva (npr. v Sloveniji) priznala kot že vnaprej priznani davčni odbitek od celotne davčne obveznosti obračunane v Sloveniji po veljavni zakonodaji.

Tako ima Slovenija do sedaj podpisanih in uveljavljenih že 54 meddržavnih sporazumov z vsemi najpomembnejšimi državami EU in širše (2 vstopata v veljavo leta 2015), ki pomembno posegajo v način obdavčevanja in plačevanja dohodkov, ki jih npr. športniki (lahko tudi tuji) kot slovenski davčni rezidenti plačujejo delno v tujini in preostanek v Sloveniji.

V meddržavnem sporazumu med Slovenijo in Hrvaško najdemo zanimivo in koristno določilo: slovenski športnik z urejenim registriranim statusom v Sloveniji je obvezan pri svojem profesionalnem udejstvovanju na Hrvaškem plačati vse dajatve na tam prejete dohodke samo na Hrvaškem.

Primer:

Športniku v tujini menedžer ali – še bolj pogosto – vodstvo kluba zagotavlja, da ima športnik v tuji državi plačane vse davčne obveznosti in je lahko brez skrbi. Po izteku koledarskega leta ali, še huje, po končani karieri se žal večkrat izkaže, da so bili davki plačani le delno ali pa sploh ne. Zato mu v državi davčnega rezidentstva (npr. v Sloveniji) polno obdavčijo vse prejete dohodke ali pa priznajo zgolj delne zneske vplačanega davka v tujini do višine z mednarodnim sporazumom priznane in dopustne akontacije davka v tisti državi. In da bo škoda, finančna izguba, za takšnega »naivnega« in nepodkovanega športnika še toliko večja, športnik po določenem času izgubi tudi pravico do povračila preveč plačanega davka v tuji državi. A ni še vse izgubljeno. V primeru, da se športnik pravočasno, še pred potekom roka, obrne na davčnega strokovnjaka – svetovalca, se lahko tako povračilo zahteva v dovoljenem roku (običajno do konca naslednjega koledarskega leta). Predpogoj za vračilo pa je pridobitev ustreznega potrdila o plačanih davkih!

Nasveti, kako se izognemo davčnim težavam pri »delu v tujini«:

• Še pred odhodom v tujino si mora športnik urediti svoj davčno rezidentski status. Na FURS posreduje vlogo in obrazec s podatki o stalnem ali začasnem bivališču v tujini ter vseh okoliščinah, ki lahko vplivajo na njegov davčno rezidentski status (nov delodajalec, vnaprejšnja napoved mesečnih rednih prejemkov ali vsaka posamična mesečna vložitev napovedi za obračun davkov, itd.).

• V kolikor športnik pri oceni svojih ekonomskih interesov (edini in trajnejši vidik pridobivanja osebnega dohodka od tujega delodajalca, nakup ali trajnejši najem stanovanjskih nepremičnin v tujini, več ali manj osebna odločitev za nadaljevanje poslovne in življenjske poti izven matične države in zato odprodaja lastne stanovanjske nepremičnine v Sloveniji, itd.) in hkrati tudi osebnih interesov (v selitev so vključeni tudi ožji družinski člani, žena/mož in otroci, ali pa je samski, še brez trdne zakonske ali izven zakonske skupnosti) sprejme odločitev, da bo v prihodnost center vseh teh njegovih interesov zunaj rezidenčne države Slovenije, je zelo pomembno, da to uredi vnaprej. Po potrebi tudi z odjavo stalnega bivališča ali vsaj prijavo svojega začasnega odhoda pristojnemu organu, če odpotuje iz Slovenije za več kot 3 mesece, kar je pomembno predvsem z vidika vročanja pošte. Predložiti mora vlogo za spremembo (slovenskega) davčno rezidentskega statusa, skupaj s predpisanim obrazcem. FURS mu bo zatem izdal odločbo. Enako velja tudi za primer, če je takšno odločitev sprejel zgolj za določeno obdobje v prihodnosti in ne kot trajno situacijo. V tem primeru v svoji vlogi poudari, da želi na osnovi izpolnjevanja vseh zahtevanih pogojev doseči zgolj začasen izbris iz davčnega registra in sicer za določeno predvideno obdobje oziroma se njegov status spremeni iz davčnega rezidenta v nerezidenta RS za določeno obdobje.

• Po prihodu v tujo državo si bo moral naš športnik urediti davčno rezidentski status tudi v tej državi, v izogib dvojnemu rezidentstvu. V kolikor naš športnik ne bo želel zadržati dosedanjega slovenskega ali pa mu naš davčni organ zaradi neizpolnjevanja vseh zahtevanih pogojev in okoliščin ne bo hotel ugoditi, mora športnik to v tujem klubu in pri tamkajšnjih davčnih oblasteh izrecno poudariti v izogib že prej opisanim problemom.

• Športnik mora ob vsakem izplačilu rednega pogodbenega prejemka, premije ali nagrade izrecno zahtevati tudi ustrezno potrdilo s strani kluba, kjer morajo biti izkazane tudi plačane dajatve tamkajšnjemu davčnemu organu, ki ga bo po potrebi lahko kot dokazilo predložil tudi na FURS. Odveč ni niti obisk njihovega davčnega organa in potrditev verodostojnost tovrstnih potrdil!

• V kolikor je športnik ohranil slovensko davčno rezidentstvo, a prejema dohodke v tujini, je dobro, da ima v Sloveniji svojega davčnega svetovalca – pooblaščenca, ki sproti v njegovem imenu na FURS posreduje napovedi o prejemu teh dohodkov.

• Vsak davčni rezident Slovenije je med drugim dolžan sporočati na FURS tudi podatke o odprtju bančnih računov v tujini in posledično napovedati morebitne (obdavčljive) dosežene obresti, tako v tujini kot tudi doma.

IZHOD V SILI – SAMOPRIJAVA

Najpogostejša oblika reševanja davčnih težav športnikov, slovenskih davčnih zavezancev, je t. i. samoprijava. Naš zakon o davčnem postopku je že pred časom uvedel zelo korekten institut: ta daje zavezancem, ki iz kakršnihkoli razlogov v preteklosti niso vedeli, znali ali so pozabili napovedati določene davke od prejetih dohodkov (po navadi prav v tujini ali na TRR tujih bank), pravico, da lahko to brez sankcije uredijo s t. i. samoprijavo. Na predpisanem obrazcu in v vlogi s pojasnili davčnemu organu napovemo takšne izostale dohodke, sami obračunamo pripadajoči davek in natečene davčne obresti ter še isti dan to vplačamo na ustrezni račun FURS-a. Bistvena prednost je, da po tem principu davčni organ ne bo izvedel nobenega postopka o prekršku zoper samoprijavitelja ali celo podal kazenske ovadbe zaradi domnevne davčne utaje. Pomembno pa je, da športnik te možnosti izkoristi pravočasno, še preden FURS sam prične s kakršnimkoli postopkom – od januarja 2015 bodo FURS-u neposredno na voljo informacije, ki jih bo pridobival s pomočjo avtomatizirane izmenjave podatkov med državami (za pretekla leta pa zgolj na izrecno zaprosilo tujemu organu).